Izjava umetnika

Umetnost zame ni statičen objekt, temveč etično dejanje odnosa – prag, na katerem se srečata monumentalno in momentalno. Moje delo je ukoreninjeno v Izročilu, v spoznanju, da smo na dolgi rok vsi predniki. To skušam izraziti skozi prostorsko specifične (site-specific) prakse, kjer se človeška gesta in živo trajanje sooča s težo brezčasne trajnosti. Kamen, seme, dar biti. Naj gre za odtis dlani, darovanje semen iz gozda ali za bronasto ptico, ki zamolči svojo pesem na temnem stebru, je vsaka skulptura premislek o tem, kako se v nas zgodi subtilen premik, vzgib, ki nas spodbudi k vstopu v bistvo biti. Moje ustvarjanje vztraja v vmesnosti med tihim jezikom forme in zvenom srečanj, da bi odpiral vrata (k) biti.